Predsednik SOPK Peter Mihók: Ne smemo čakati na spremembe, bolje jih bo izzvati (koronavirus II)

Minilo je šest dolgih tednov od mojega članka o koronavirusu - tako čakam kot iščem. Čakam, kaj se bo zgodilo, ko bo vsega konec. Iskanje uspešnih, a tudi neuspešnih rešitev za stanje na področju zdravja in varovanja človekovega življenja, pa tudi zdravja in prihodnosti gospodarstva, ki bo moralo zagotoviti sredstva za okrevanje družbe zdaj in po koncu pandemije . V tem obdobju se je bolezen razširila tako rekoč na celotno evropsko celino, se močno dinamično razširila na severnoameriško podcelino in dosegla resnično globalno razsežnost z velikim tveganjem, da bo prizadela Afriko in druge države v jugovzhodni Aziji. To je tudi oblika globalizacije, vendar se globalno ne moremo braniti. V tem obdobju se je pokazala ostra resnica, da nadnacionalne skupine, bodisi integrativne, politične ali gospodarske narave, poleg patetičnih izzivov niso bile sposobne učinkovito soočiti s kriznimi situacijami. Nenadoma začutimo, da jih je preveč, a prave rešitve ostajajo pri posamezniku, družini, podjetju in državi.

Iz tega preprostega sklepanja, ki pa pragmatično temelji na današnji realnosti, izhaja en pomemben zaključek, in to je potreba po spremembi. Končno so vsi podobni zgodovinski dogodki sprožili kasnejšo spremembo. Ta sprememba je bila na ravni posameznikov in se je vedno odražala v spremembi miselnosti, ki se še danes kaže predvsem v strahu pred nečim, čemur z današnjega vidika ni pobegniti. Sprememba individualnega in tudi kolektivnega vedenja mora voditi v opustitev načina življenja, ki ne razmišlja o prihodnosti. Plačamo ogromen davek, da brezmejno potrošnjo povzdignemo v božanstvo, ki smo mu pripravljeni ne samo častiti, ampak se tudi podrediti. S svojim načinom življenja svojim potomcem prikrajšamo prihodnost. Ne smemo pričakovati, da bodo spremembe prišle same od sebe, kar se bo vseeno zgodilo. Ne samo, da se moramo pripraviti na spremembe, ampak še bolj na to, da jih bodo izpeljali najmodnejši. Vendar je nastala sprememba predvsem odziv na nepopravljive signale družbenega in političnega življenja, pa tudi na spremembo paradigme gospodarskih procesov.

S spremembami pa moramo začeti sami, tako da ponovno ocenimo svoje osebne prioritete, odnos z okolico in družino, okoljem ali lastno državo. Država, prav je tako - državo, ko nam je dobro, dojemamo prej negativno kot pozitivno. Mnogi kričijo, da bi morala biti država minimalistična, predvsem z vidika gospodarskega razvoja in družbenih procesov. Vendar nenadoma odkrijemo državo kot edinega rešitelja v primeru kršitve standardnih pogojev, to stanje pa predstavlja tudi trenutna pandemija. Takoj zahtevamo, da država prevzame odgovornost za vse nas, ne glede na to, kje najde sredstva. Kot nekaj namišljenega se lahko država zadolži, sčasoma bankrotira, ne da bi koga motila. Vendar država sploh ni nekaj namišljenega. Nekoč je slavni francoski monarh Ludvik XIV rekel krilato besedno zvezo "Država sem jaz." V času razsvetljenstva se je ta izjava preoblikovala v državljansko obliko, pri čemer je bil vsak državljan, tudi »kraljev državljan«, država. Ko vsi, jaz, ti in vsi drugi spoznajo, da »država sem jaz«, doživijo veliko spremembo v lastnem razmišljanju, saj je nekaj, kar je bilo doslej namišljeno, zelo osebno in vpliva na vsakega od nas. Ker potem nisem dolžan državi, ampak sebi, se ropam in zavajam. Potem tudi državljanske svoboščine ne dojemam kot nekaj, kar služi samo meni ne glede na druge, ampak kot orodje lastne odgovornosti in kreativnosti ter boljšega obnašanja družbe. Zato tezo »Jaz sem država« prevzamemo v svoje življenje in jo uporabimo tako v dobrih kot v slabih časih. Če nam bo to uspelo, bomo naredili veliko spremembo, ki bo vplivala ne samo na nas same, ampak tudi na širši družbeni, politični in gospodarski kontekst.

Pomoč podjetjem v tej več kot težki situaciji je tudi danes priljubljena tema. Ponovno razvijamo slabo definiran proces. Gre za pomoč družbi kot celoti, ne pa posameznim podjetjem, saj so, in tega se moramo vsi zavedati, gospodarske dejavnosti v tržnem gospodarstvu, ki ga predstavlja predvsem zasebni sektor, edini vir materialnih in finančnih sredstev za vse. druga področja življenja. Brez teh sredstev ne bo sredstev za zdravstvo, izobraževanje, socialne zadeve, kulturo, znanost in raziskave ali zunanjo politiko. Današnja podpora gospodarskim dejavnostim financira ne le sedanje preživetje, ampak tudi dostojno življenje celotne družbe v prihodnosti. To je še eno področje neizogibne spremembe v našem razmišljanju. Hkrati pa mora zasebni sektor kot celota pokazati večjo družbeno odgovornost v slabih časih, predvsem pa v dobrih časih.

Sprememba, ki jo je povzročila trenutna pandemija, se bo zagotovo izrazila v spremembi gospodarske strukture. V takih situacijah izginejo številna podjetja in obrti. Številne poslovne ikone izgubljajo svojo slavo na nacionalni in svetovni ravni in jih nadomeščajo novi akterji z novimi uspešnimi projekti, ki spreminjajo gospodarsko strukturo države ali globalno gospodarstvo. To v celoti velja tudi za Slovaško. Tudi sedanji obraz našega gospodarstva ni sposoben odgovoriti na svetovne znanstvene in industrijske izzive. Prav tako ne moremo imeti ambicij, da bi v prihodnosti ohranili sedanjo strukturo gospodarstva. Zato mora biti naš ponovni zagon po virusu tudi začetek spreminjanja strukture gospodarstva z jasno opredeljeno ambicijo za razvoj naše konkurenčnosti, bodisi znotraj EU bodisi v globalnih odnosih. Če te spremembe ne bomo naredili zdaj, bo prepozno. Poleg tega imamo veliko priložnost, da opredelimo svojo smer in svoje prihodnje življenje, saj se zavedamo, da sem "država jaz."

Le kuga in z njo povezana globalna pandemija, ki je trajala več kot dve stoletji, sta primerljivi s trenutno pandemijo. Glavna sprememba je bil prehod iz srednjega veka v renesanso in nato v razsvetljenstvo. To je pomenilo velik preporod posameznikov, skupnosti in držav. Kar bo to pomenilo za vse nas, je trenutni COVID-19. Na srečo se prejšnje obdobje nikakor ne more primerjati s srednjim vekom. Imamo splošno priznano obdobje rasti in tudi izboljšanja življenjskega standarda. Hkrati pa imamo obdobje globalizacije brez pravil, obdobje družbene polarizacije na zelo ozek razred superbogatih in ostale, obdobje postopne likvidacije srednjih slojev. To je bilo tudi obdobje degradacije medosebnih odnosov oziroma vrednostnih kategorij. Rast individualnega bogastva več posameznikov močno presega razpoložljiva sredstva več držav, velika koncentracija kapitala pa likvidira sistem, ki ga je ustvaril. Tržno gospodarstvo se je postopoma spremenilo v gospodarstvo monopolov, ki obvladujejo ključna področja gospodarske dejavnosti v svetu.

To so področja, ki jih je treba spremeniti. Če jo lahko oblikujemo na ta način, bo imela vroča tabletka proti koronavirusu tudi svojo pozitivno stran. Če ne, se bomo še bolj približali potrebnemu družbenemu in gospodarskemu zlomu. Vedno sem občudoval renesanso, saj je prinesla izjemen razvoj duhovnih, znanstvenih in umetniških vrednot in tako pripravila začetek za novo razumevanje sveta. Verjamem, da imamo še danes takšno renesanso, le pravilno jo je treba dojeti in se zavedati, da "država sem jaz".

Peter Mihók
Predsednik SOPK

---